Avgusta sem se preselil v novo sobo. Prejšnji stanovalec je na enem izmed dveh oken pustil velik oranžen cvetlični lonec, v katerem je raslo polmetrsko drevesce.



Nisem vedel, za katero vrsto gre, a občutek sem imel, da bo življenje v moji novi sobi na njegov račun lepše. Pozneje sem izvedel, da imam limono. Še dobro se nisem namestil, kaj šele dokončno razporedil svoje stvari po omarah, že sem pakiral za Madrid. Vremenarji so nam obetali dva neznosna tedna pod soncem. In če bo vreme pri nas podobno španskemu, kaj bo z mojim novim limonovcem? Saj se bo posušil! In kje naj najdem nekoga, da ga bo zalival?

Sklenil sem ubrati drugo pot: skoraj polno kanglico vode sem zlil v lonec, da je bila zemlja vsa namočena. To bo morda zadoščalo v času moje odsotnosti. Dva tedna kasneje sem našel razpokano zemljo, iz nje pa je štrlelo debelce z izsušenimi listi. Kljub temu da me je prešinila misel o koncu mojega limonovca, se nisem b...