Rudarstvo na Slovenskem ima dolgo tradicijo. V Idriji so konec 15. stoletja našli živo srebro, pisni viri iz leta 1665 govorijo o pridobivanju svinčeve rude v okolici Mežice, dne 11. novembra 1755 pa je baron Franc Raigersfeld dobil uradno pisno dovoljenje, da sme lomiti premog v okolici Zagorja ob Savi. Dvesto petdeset let rudarjenja v našem najstarejšem premogovniku je pustilo za seboj globoke sledi, ki pa niso edina zanimivost tega dela Zasavja, za katerega smo še do nedavnega mislili, da je dolgočasno.

Čeprav nas je v Zasavje zvabil god sv. Barbare (4. decembra), ki je zavetnica rudarjev, smo se najprej ustavili v spominski sobi Ladka Korošca v Zagorju ob Savi. Potepanje ima pač drugačen okus, če ga začnemo s pesmijo. In basist Ladko Korošec, ki se je rodil leta 1920 v Zagorju, je bil najvidnejši slovenski operni pevec v drugi polovici prejšnjega stoletja. Zanimiv film, ki je na ogled v sicer razmeroma skromni spominski sobi, prikazuje njegove najbolj znane vloge. Med n...