Beseda Cerkev (napisana z veliko začetnico) ima v ustih vernega ali nevernega bistveno različen pomen.

Za človeka, ki mu je ta svet vse, kar mu je razumljivo in dosegljivo, je Cerkev pač eden od zgodovinskih pojavov, v katerem se je – po njegovem – izrazila iracionalna človeška sla po neskončnem. Cerkev naj bi bila imela velikansko srečo, da je lahko svojo vero cepila na stoletno drevo judovsko-grško-rimske kulture. Imela naj bi politično spretnost, da se je v srednjem veku s svojo državo uvrstila med evropske politične sile. Pospeševala naj bi bila civilizacijo, a jo tudi ovirala, človeštvu je dala genije duha in srca, a tudi prižigala grmade ..
.
Tako neverujoči. Za verujočega najprej tole: zalet proti neskončnosti ni nekaj iracionalnega, ampak eminentno duhovnega in naravnega, kakor priča zgodovina vse umetnosti in znanosti.

Kar pa se tiče Cerkve, bi verujoči lahko rekel naslednje: Cerkev se ni rodila iz kakega posrečenega cepljenja, ampak iz enkratne iz...