Mlačno ni ne vroče ne mrzlo, temveč nekje vmes. Mlačnost zna biti sicer odlika, ko gre na primer za vodo za tuširanje, lahko pa je tudi slabost, ko gre denimo za govejo juho, ki ne sme biti drugačna kot vroča. Sveto pismo uporabi prispodobo mlačnosti v jušnem smislu, se pravi kot grajo.

Zanimivo bi bilo vedeti, katero jed je imel v mislih apostol Janez, ko je pisal Razodetje. Ali s prispodobo katere jedi nam je želel spregovoriti Bog, ko nas je opozoril, naj bomo v srcu in dejanjih goreči: »Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč! Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust« (Raz 3,16). Za slovenski prostor je juha pri nedeljskem kosilu kar pripravna prispodoba za boljše razumevanje teh besed. Kakršno juho si namreč želim na praznični nedeljski dan: domačo, svežo in vročo, takšnega si me želi Bog: pristnega, zbujenega in gorečega. In s tem misli...