Utrip v mestu je te dni drugačen, kot sem ga sicer vajena med letom. Razmeroma prazne mestne ulice me vsako jutro znova spomnijo, da je čas počitnic. Počitnice (oziroma dopust, za tiste, ki ne drgnemo več šolskih klopi) – ta čarobna beseda, ob kateri misli odplavajo daleč proč in ki je praktično skoraj vedno hvaležna tema za pogovor. »Kdaj greš na dopust? Kam pa greš oz. kje si pa bil?« In tako je nedolgo tega beseda med prijatelji nanesla na počitnice, na tiste idealne. Kakšne pa naj bi to pravzaprav bile? Oddih pod palmo na rajski plaži s turkizno modrim morjem? Križarjenje? »Road-trip« (izlet z avtomobilom)? Romanje? Kolesarjenje? Hribi? Priznam, da se do takrat z mislijo o idealnih počitnicah nikoli nisem prav posebej ukvarjala. Me je pa vprašanje spodbudilo k razmišljanju. Kakšne bi bile moje idealne počitnice? Sem jih že doživela? Med dopustom navadno nekam odpotujem in običajno izberem kraj, ki je dovolj »daleč«, da vsakdanjo rutino in skrbi lahko pustim doma (in sem prepri...