(Nekdaj) ugledna in spoštovanja inštitucija se sooča s krizo vrednot, moralno-etično recesijo, pretirano materialno naravnanostjo, socialno degradacijo in finančno neobvladljivostjo. Pesti jo pomanjkanje domišljije, ustvarjalnosti, inovativnosti in izvirnosti, spretnosti, iznajdljivosti in, kar je najhuje: poštenosti, korektnosti in (notranje) integritete. V ustanovah, namenjenih vzgoji in izobraževanju, vzpostavljanju in poglabljanju kulturnega dialoga ter spodbujanju radosti do znanja in krepitvi pedagoškega erosa, se lomijo kopja političnih nasprotnikov, eskalirajo socialni konflikti, se zaostrujejo odnosi ter maksimizirajo pravna določila in norme. Vsakdo hoče biti maksimalno zaščiten, zavarovan in varen. Na vrata zbornice trkajo odvetniki, v razrede prihajajo kriminalisti, na hodnikih in v preddverju paradirajo varnostniki, o pravicah učencev, pedagogov in staršev odločajo sodniki, pedagogi in njihovi sodelavci se krčevito oklepajo svojih privilegijev in bonitet ...