Neko nedeljo pred kratkim sem na svojem avtomobilu, parkiranem pred domačo hišo, našel nalepljeno obvestilo sumljivo znane oblike; moje presenečenje in slaba volja sta se razkadila, ko sem ugotovil, da v polivinilnem ovoju ni policijsko obvestilo o prometnem prekršku, temveč »pametno obvestilo« – tako je pisalo na njem. Besedilo, ki se je skrivalo v tej duhovito varljivi embalaži, pa ni posebej posvetlilo mojega razpoloženja, čeprav ni bilo nikakršno presenečenje: napol ugotovaljalo, napol sugeriralo je namreč, da je družba v razsulu, da so institucije odpovedale in ni nikjer več nobene moralne opore in razuma. Kontrapunkt tem katastrofičnim ugotovitvam/trditvam je bil sklepni poziv vsem pametnim ljudem, ki jim ni vseeno, naj se udeležijo napovedanih shodov po več slovenskih mestih – za svetlo prihodnost. Nič ni pisalo, kdo je dramitelj »pametnih«, ne kako bodo tam razsvetlili prihodnost. Nemarnost? Nedomišljenost? Pomislimo: če bi to pisalo, bi naslovniki lahko začeli razmišljati...