Draga Kristina!

In ko zapišem draga, tokrat mislim prav dobesedno. Pa ne dragocena – kar vsekakor si, tako v mojih kot božjih očeh in srcu –, pač pa draga!

Imeti otroka je nekaj tako ljubkega. Prisrčnega. Svetega. In dragega!

V trenutku, ko si se »odtrgala« od materinih prsi, si se »prisesala« na mojo denarnico! Rasteš vse prehitro (to, da si mi že kdaj zrasla čez glavo, sem že večkrat omenil), tedensko je treba kupovati nove čevlje, hlače, majice …

Potem pa brezplačna šola(!), pa šola v naravi, pa glasbena šola … Pa ko bi bila sama! Šest vas je! In tvoji bratci rastejo še hitreje od tebe, kar pomeni, da tudi obleke in čevlje prerastejo hitreje. Pa tudi strgajo jih hitreje. Rastejo pa zato, ker jejo. Če ti kot mlada dama, ki se zaveda pravil bontona in trendovskih zahtev po ozki liniji, ješ kot ptiček, se oni prav nič ne zadržujejo in z mamico sva se že kar nekajkrat pogovarjala o tem, da bi štedilnik zamenjala s kotlom. Hva...