Ko sem v šolskih letih s knjiž­nimi junaki Karla Maya dir­jal med Indijanci, kavboji in zlatokopi, mi je nekdo povedal, da so nekoč tudi v naših krajih izpirali zlato. Dobrih trideset let pozneje sem o tem bral v knjigi »Zlato«, ki jo je napisal dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Vprašal sem ga, v kateri slovenski reki bi lahko tudi danes našli dragocena zrna, on pa mi je na krako odpisal: »Drava je edino upanje.«
Nekaj tednov pozneje sva zakoračila v goščavo ob reki Dravi. Jaz sem nesel škornje, on sito in krožnike, ljubiteljski zlatokop Gorazd Bizjan iz Medvod, ki nama je kazal pot, pa lopato, ki sem jo zjutraj vrgel v prtljažnik. Stezica je peljala med bujnim zelenjem in polomljenimi vejami, nato se je svet odprl in prispeli smo na rečni breg. Osamljeni ribič je le rahlo nagnil glavo, ko smo blizu njega odložili stvari. Z Mihom Jerškom sva se zapletla v pogovor, Gorazd Bizjan pa je v sito stresel pesek in ga potopil v vodo.