Slovenski komunistični režim in njegova tajna policija sta ves čas po vojni in vse do leta 1989 budno spremljala delovanje Mohorjeve družbe v Celovcu. Že konec leta 1947, ko je Mohorjeva razpošiljala svoj prvi povojni knjižni dar, so tako imenovani komunistični komisarji obiskali Janka Hornböcka, takratnega urednika knjižnega daru. Od njega so ultimativno zahtevali ustavitev delovanja Celovške Mohorjeve, ker pa je to zavrnil, so ga komisarji razglasili za »narodnega izdajalca«. V ohranjenih udbovskih dokumentih vedno znova zasledimo poročila, ki govorijo o tem, da je dejavnost Mohorjeve »iz idejno-političnega vidika negativna«, »sovražna« in da »predstavlja nekakšen center slovenskega klerikalizma na Koroškem«, »od koder koordinirano in v različnih oblikah sovražno delujejo fašistični emigranti ter reakcionarni del duhovščine«. Najbolj je Udbo in njene politične botre motilo, da je bila Mohorjeva povezana s slovensko politično emigr...