V 19. stoletju se je med našimi predniki začela krepiti narodna zavest. Pojavile so se zahteve po združitvi Slovencev, porajala so se množična zbo­rovanja, okrepil se je položaj slovenščine v šolstvu, upravi in sodstvu. Odpor proti germanizaciji naših krajev se je polagoma razširil tudi v gorski svet. Dovški župnik Jakob Aljaž je kupil vrh Triglava in leta 1895 na njem postavil stolp, že leto prej pa je pod Črno prstjo odprla vrata prva koča Slovenskega planinskega društva. Ime je dobila po njegovem prvem načelniku Franu Orožnu, ki je umrl pred sto leti – 26. novembra 1912.



NA TRDNI SKALI
»Izlet ‘Slovenskega planinskega društva’ in otvoritev prve planinske koče na Črni Prsti dne 14. in 15. t. m. vršila se je nad vse sijajno v splošno zadovoljnost,« je v sredo, 18. julija 1894, poročal Slovenski narod. »V soboto opoludne se je na kolodvoru zbralo nad 40 izletnikov. V Lescah so čakali okičeni vozovi in odpeljali...