V 19. stoletju je Zasavje preplavila množica delavcev, ki razen pridnih rok niso imeli ničesar. Zanje in za njihove družine je Trboveljska premogokopna družba po letu 1870 gradila stanovanjska naselja, ki jim pravimo kolonije. V Trbovljah, kjer živi danes približno 15.000 ljudi, so jih postavili štirinajst. Bile so različne, stavbe v posamezni koloniji pa so bile enake, saj so jih zaradi varčnosti gradili po istem načrtu.

Ker so trboveljske rudarske kolonije posebnost v slovenskem in srednjeevropskem merilu, so pred šestimi leti po njih speljali krožno etnološko pot, ki jo je zasnovala etnologinja Jana Mlakar Adamič iz Zasavskega muzeja Trbovlje. Dolga je tri kilometre (za manj navdušene obstaja tudi pol krajša različica), ob njej pa je šestnajst informativnih tabel in dve rudarski stanovanji, ki si ju lahko ogledamo v dogovoru z muzejem.

KOLONIJA NJIVA
»Dediščina ni vedno lepa in všečna, je pa naša. I...