Če bi me kakšen tuj kristjan vprašal, ali se mala Slovenija lahko ponaša s kakšnim svetovnim primatom zunaj športa, bi mu lahko odgovoril: s telesno in duhovno samomorilnostjo.

Tujec bi lahko pripomnil, da je o telesni že nekaj slišal, ne pa o duhovni.

»Smo edina država v Evropi, ki je izločila iz šolskega pouka Kristusa. Verouk je namreč soznačnica zanj: ven iz vzgoje krščanstvo! A izganjati Kristusa je klicati smrt. Po mojem najglobljem prepričanju je samomorilnost.«

»So ga s čim nadomestili?«

»Marxa ni več, da bi ga z njim. Nadomestiti so ga mogli samo z Ničem.«

Tujcu, če bi ga zanimalo, bi povedal, da me takšna drža do religije žali prej kot Slovenca kot kristjana. Če sem Slovenec, sem zaradi Brižinskih spomenikov, Trubarja. Tridentinskega koncila, Slomška in Mohorjeve družbe. 'Doma in sveta', Plečnika, Vovka, Gosarja, Ehrlicha, Koblarja, Kocbeka, Finžgarja, Trstenjaka. Se pravi vse, lahko še tako politično različne, a ki niso izd...