Na drugo adventno nedeljo sem, kot običajno, stala pod korom v domači cerkvi. Zamišljena sem se poskušala osredotočiti na župnikove besede med pridigo. Pritegnila me je misel, da je vsako leto božič enkratna priložnost, da znova zgradimo in osmislimo svojo vero, saj se rodi Odrešenik! V podobi deteta pride na svet, popolnoma nemočen, poslan od Boga. Najbolj se nam približa, saj ga vidimo v jaslih, majhnega, kot je vsak človek, ki se rodi in je, tako kot Jezus, božji dar.

Ves blišč »veselega« decembra nas lahko hitro zavede in v pričakovanju božiča ne zaznamo pravega pomena. Lepo se je sprehoditi po mestu v dobri družbi, si nameniti nekaj skupnih trenutkov, ki jih je bilo med letom premalo. Pogledati na preteklo leto, kaj je bilo dobrega in kaj bi lahko prihodnjič naredila bolje. Vsekakor, čarobnost je v zraku! Vendar zakaj? Zakaj vse te lučke, stojnice z najrazličnejšimi artikli, polni nakupovalni centri, darila … Zakaj vse to ravno decembra?

Morda je vzrok to, d...