Pisci slovenskih slogovnih priročnikov, besednih brusov in jezikovnih nasvetov že dolgo opozarjajo na napake in nerodnosti, ki se v besedilih porajajo zaradi neustrezne rabe tako imenovanih blizuzvočnic, tj. izrazno zelo podobnih, pomensko pa zelo različnih besednih parov. Nekoč so kritizirali zlasti neustrezno mešanje tako imenovanih tujk, posebno če so menili, da so bile v slovenščino prevzete po nepotrebnem; tako je npr. Silva Trdina v svoji »klasični« Besedni umetnosti II (1958) svarila pred izdajalskimi polizobraženskimi poskusi rabe (takrat morda še) imenitno zvenečih besed, npr. kontinent namesto kontingent (pravilno npr. poslati vojaški kontingent), afera namesto sfera (pravilno npr. višje sfere), turbina namesto tribuna (pravilno npr. nastop na tribuni). Na primere te vrste naletimo v množičnih občilih tudi danes, npr. pri rabi besede etičen namesto etničen (pravilno npr. medetnični vplivi, etni...