Zemeljske višave so privlačile že naše davne prednike. Noe je po vesoljnem potopu z ladjo obstal na araratskih gorah, Mojzes se je vzpel na goro Sinaj, a načrtno osvajanje najvišjih vrhov sveta se je začelo šele po razcvetu turistike. V začetku 20. stoletja so se alpinisti prvič povzpeli na vrh, višji od 7000 metrov, junija 1950 je »padel« prvi osemtisočak, pred šestdesetimi leti (29. maja 1953) pa sta Edmund Hillary in Tensing Norgay priplezala na 8848 metrov visoki Mount Everest.



V prvem obdobju osvajanja visokih gora so bili v ospredju ognjeniki, ki so jih naši predniki povezovali z nadnaravnimi silami. O vzponih na največji evropski ognjenik Etna (3323 m) je poročal že starogrški geograf Strabon, ki je živel v Jezusovem času. Sredi 7. stoletja naj bi se neki menih povzpel na najvišjo japonsko goro, 3776 metrov visoki mirujoči ognjenik Fudži. Še više so v začetku 16. stoletja prilezli španski osvajalci v Mehiki. Ob njiho...