Le kdo bi si mislil, da ni župnikova

Pišem ti, čeprav nimam prave volje za to – čutim tako žalost in občutek nemoči, ko se moja ljuba Slovenija pred mojimi očmi spreminja v nekaj, kar mi res ni všeč, in me je strah. Zadnjič me je prav zares presenetila slika v časopisu: predsednica naše vlade pri papežu vsa nasmejana! Nič nisem vedela, da gre tja in po kaj gre! Saj vem, diplomacija je diplomacija z ene in druge strani, pa je vendar v srcu vzklilo upanje: morda pa vendarle prihajajo lepši časi tudi za kristjane! In sem se še spomnila: kaj pa je zdaj z našimi novinarji? Nihče ne vpije o ločenosti Cerkve in države etc. etc. Joj, kako bi se razpisali in razgovorili, če bi bil na tisti sliki namesto sedanje predsednice prejšnji ali predprejšnji predsednik vlade! No, novinarji vedo več od mene in morda se vremena na Kranjskem jasnijo tudi za Cerkev! Morda bomo pa končno postali enaki pred zakonom in bodo napadi na nas tudi prvorazredna tema, ne pa prezrta. Tako sem mislila, n...