V začetku avgusta bo minilo šestdeset let od odprtja Slovenske planinske poti, ki se začne v Mariboru in konča v Ankaranu. Nastala je na pobudo mariborskega profesorja Ivana Šumljaka (1899–1984) in je najstarejša vezna pot v Evropi. Dolga je skoraj šeststo kilometrov in ima 75 kontrolnih točk. Leta 2011 jo je prehodilo 167 planincev, deset let prej pa 247. Če z njo opravimo v enem kosu, potrebujemo za to slab mesec. Gre pa tudi hitreje: Klemen Triler jo je lani pretekel v rekordnih osmih dnevih in malo manj kot petnajstih urah.

»Pojdimo torej pogumno na pot, in če je le mogoče, ne samo poleti,« nas spodbuja Vodnik po Slovenski planinski poti iz leta 1984. V začetku leta začnimo kar v Mariboru in se po njej sprehodimo skozi pohorske gozdove.

Po Streliški cesti, ki pelje od Betnave proti zahodu, gremo čez križišče s Kardeljevo cesto do zidanega znamenja. Tam opazimo na drugi strani ceste planinski kažipot, ki...