Pesnik, ki je vedno videl stvari, ki so odpirale pot naprej

Literarna pravda o tem, ali je Valentin Vodnik prvi slovenski pesnik ali ni, je že zdavnaj izgubila smisel, trdno pa stoji ugotovitev, da je leta 1806 izdal zbirko »Pesem za pokušino«, ki je s svojo zunanjo in notranjo podobo že od izida naprej veljala za predmet resnih kritičnih in literarnozgodovinskih obravnav. Več kot samo zanimivo je dejstvo, da so v Vodnikovih pesmih vrednosti, ki jih poznejša slovenska poezija ni premogla ali pa samo v skromni meri.

Valentin Vodnik je bil po svojem značaju dobrovoljen človek, njegov življenjski pogled je bil uprt v veselejšo stran vsakdanjika, hkrati pa je bil po svoje odločen in s cilji, ki jih je postavljal okolju in času v spodbudo in korist. To moremo razbrati že iz njegove razposajene otroške dobe, ko je uganjal v rojstni Zgornji Šiški »jegre, luže inu dersanje na jamenskeh mlakah«, ko pa se je moral odločiti za duhovniški poklic, si je v znak uporno...