Don Ivan Filipović, duhovnik Skupnosti Cenacolo iz Hrvaške o življenju v skupnosti

Ko se ozrete na prehojeno pot Skupnosti Cenacolo, za kaj ste hvaležni?
Predvsem sem hvaležen, ker mi je Gospod po skupnosti vrnil življenje. V vojnih letih v devetdesetih v bivši Jugoslaviji sem se tako kot velik del mladih začel drogirati. Veliko je bilo žrtev vojne, veliko jih je umrlo zaradi droge, jaz pa sem tu in sem živ. Živ sem, ker so me božja previdnost, vera moje mame in babice ter njune molitve privedle do s. Elvire, do Skupnosti Cenacolo, ki mi ni vrnila le življenje, vrnila mi je dostojanstvo človeka, ki mu je droga ubila življenje. Droga ne le ubija, droga človeka poniža, ga nauči lagati, krasti, delati nore reči in počasi izgubljaš dostojanstvo. To je duhovna smrt, ki je hujša kakor fizična. Skupnost mi je vrnila življenje. Bila je pot desetih, petnajstih let molitve, žrtev in dela, pa tudi veliko lepega v skupnosti.

In potem ste postali eden od duhovnik...