Samo leto dni po praznovanju 600-letnice župnije smo leta 1996 zaradi župnikove bolezni nenadoma – sprva smo upali, da samo začasno – ostali brez svojega župnika. Starodavna župnija je prišla v soupravo in kar se nam je zdelo povsem nemogoče, je postalo dejstvo. Pred nami je bil in je še vedno izziv narediti velike premike v naši navajenosti in miselnosti.

Prebiranje PIP smo na trentuke doživljali kot odmev na vse to, s čimer smo se soočili v trenutku, ko smo postali župnija, ki si s še štirimi župnijami deli duhovnika. Težko je bilo sprejeti dejstvo, da nove okoliščine kličejo po spremembah stoletnih praks, a hkrati so nas prav nove okoliščine prebudile iz dremavosti in pasivnosti ter spodbudile k bolj zavzetemu in odgovornemu življenju v župniji. Veliko stvari je odvisnih od župnika, a nič manj ni za živost župnije potreben tudi vsak od nas.

Nenačrtovana in presenetljiva sprememba nas je izzvala, da smo stopili na pot prenove župnijskega življenja, saj smo se h...