Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Pod opoldanskim soncem

Za vas piše:
Andrej M. Poznič
Objava: 19. 10. 2013 / 22:00
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 18.10.2013 / 08:55

Pod opoldanskim soncem

Stanje duha v Sloveniji bi primerjal z opoldanskim počitkom sredi vročega, sušnega in navidez neskončnega poletja. Ko je sredi julija sonce najbolj visoko in pripeka najbolj vroča, se narava ustavi, živali in ljudje pa poskrijejo v senco ter opustijo vsako nepotrebno gibanje. Vse čaka, da se sonce umakne in dovoli stvarstvu, da malo zadiha. V poletni vročini pa se moderni človek ne ustavi. Zateče se v ohlajene delovne prostore, ohlajene avte, ohlajene hiše … Človek si zna ustvariti umetno okolje po lastni meri in tam počaka, da najhujše mine.

Zdi se, da smo sredi naše družbene, gospodarske in cerkvene krize vsi skupaj zbežali v senco in v svojih luknjah čakamo, da mine. Težava s človeško povzročenimi krizami pa je, da nimajo predvidljivega poteka, ampak so lahko dobesedno neskončne. Človeško povzročene krize imajo samo en izhod: pokora in spreobrnjenje. Pokoro nam naložijo posledice naše nespameti, spreobrnjenje pa je zahteva, da začnemo delati drugače. Vprašanje je torej v...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh