Leta 1940 je izšla odmevna zbirka sodelavca revije Dom in svet

Slovenska poezija se je v desetletju 1930–1940 razvijala večsmerno. Po upadu ekspresionizma se je pojavil socialni realizem in dal največ ustvarjalnih priložnosti pripovednikom (Kranjec, Prežih, Ingolič, Kosmač), medtem ko se je pesništvo postopno usmerjalo bodisi v socialni smeri bodisi v smeri novega duhovnega, morda kar metafizičnega realizma. Izmed starejših pesnikov je socialno pesem najvztrajneje gojil Tone Seliškar, presenetljivo se je z zbirko Novembrske pesmi tej smeri pridružil Miran Jarc, sicer pa je socialno tematiko programsko gojila Sodobnost, o čemer pričajo pesmi Iva Brnčiča, medtem ko je podobno problematiko v Ljubljanskem zvonu objavljal Vladimir Pavšič.

Povsem nekaj drugega je nakazovala Kocbekova zbirka Zemlja (1934). Odpirala je usmeritev v duhovni ali metafizični realizem, ki sveta in življenja ni pojmoval zgolj kot opredmeteno stvarnost, ampak je v njiju razkrival mistične prv...