Preimenovanje Nove Slovenije v krščanske demokrate je bilo vprašanje časa. Težko si je predstavljati, da Slovenci ne bi imeli tako poimenovane stranke. Preimenovanje je relativno lahko, teže pa je ime napolniti z vsebino. Politika ima svoje čedne in manj čedne zakonitosti. Koliko jih je mogoče uskladiti s krščanskimi načeli?

Pred dvajsetimi leti mi je nadškof Šuštar izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom, da se stranka imenuje krščanska. Njene pomanjkljivosti in zlasti napake običajno padejo na vse, ki se prištevajo h kristjanom (ne krščanarjem!). Nisem čistun, toda imenovati se krščanska stranka pomeni tako ostre in zahtevne kriterije, bolj na socialnem kot na verskem področju, da je to v slovenskih razmerah za mnoge pretežko breme. Ni problem obiskovanje verskih obredov ali biti veren, problem je v udejanjanju krščanskih načel, ki jim prevladujoča liberalna ekonomija ni naklonjena. Stranka ima enkrat­no dediščino v Kreku, Gosarju …; koliko jo vodilni sploh poznajo? Niti malo...