Janez Lukač (1931–2013): »Sprave ne bo, če ne bo poprave krivic.«

Dne 20. oktobra 1994 je bil na 21. seji Preiskovalne komisije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti (t. i. Pučnikove komisije) zaslišan Mitja Ribičič. Ignac Polajnar ga je vprašal: »Ali je vrh slovenske Ozne vedel za povojne množične poboje v Kočevskem rogu, v Laškem, v Mariboru in še kje?« Mitja Ribičič je odgovoril: »Ne.«

Podobno je lagal Bojan Polak, komandant slovenske divizije Korpusa narodne obrambe. Kot poveljnik enot, ki so poboje izvajale, je 30. novembra 1993 pred isto komisijo odgovoril, da je o povojnih množičnih likvidacijah prvič slišal okrog leta 1953. Našteli bi lahko še mnogo primerov očitnih laži, s katerimi so se titoistični zločinci skušali skriti pred resnico in pravico.

Nič drugače se niso obnašali njihovi politični dediči, ki so varovali svoje botre, jim ohranili privilegije....