Papež Benedikt XVI. se je 14. februarja kot rimski škof poslovil od duhovnikov svoje škofije. To je bila obenem neke vrste njegova »duhovna oporoka«. Povabil jih je k zvestobi koncilu. Vsekakor ne v smislu skrajšane posplošene razlage njegovih reform, kakor jih pogosto prikazujejo v javnih občilih, marveč pravega sporočila in duhovnega zaklada koncila.

Pred 5000 duhovniki, diakoni in redovniki v avdienčni dvorani je papež dejal, da je srečanje z njimi zanj poseben »dar«, preden bo odstopil z mesta voditelja Cerkve. Obenem se jim je opravičil, da zaradi svojega slabega zdravstvenega počutja ni pripravil govora, marveč je hotel le »pokramljati« z njimi. Videti je bil utrujen, vendar jim je kljub temu govoril več kot eno uro.

»Tudi ko se bom umaknil, ko bom skrit pred svetom, bom vedno z vami povezan v molitvi in vi z menoj,« jim je obljubil. Benedikt XVI. se je v svojih prosto povedanih mislih spominjal drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora (1962-1965). Po...