Veselja, ki tudi v materinstvu ostanejo moja

Sodobne mamice smo zanimiva generacija. Veliko beremo in poslušamo o tem, kako naj poskrbimo zase, po drugi strani pa v sebi nosimo močno dediščino neprestanega žrtvovanja in odrekanja. Posebej v obdobju, ko so otroci majhni in je dan sestavljen pretežno iz skrbi za druge (praznjenje kahlice, pripravljanje hrane, oblačenje in obuvanje otrok, dojenje, previjanje, usmerjanje pri igri, reševanje sporov, učenje primernega vedenja in nega bolnih otrok), hitro pozabimo nase in na svoje potrebe. Vendar se »rezervoar« hitro izprazni, to pa se izraža s slabo voljo, nerganjem, izbruhi jeze, boleznimi ... Kaj je tisto, kar nas dviguje? Kdaj in kje lahko to uresničimo? Sta prosti čas in nega sebe visoko na lestvici prioritet?
A. P.

Življenje je spet dobilo barve

Ko je prvo dete prišlo v našo družino, me je to napolnjevalo s tako lepimi občutji, da lahko rečem, da je življenje spet dobilo barve. Po eni...