Pred kratkim sem srečal znanca iz Nemčije. Za uvod je nastal tale pogovor: »Kako je pri vas, v Sloveniji, ne gre vam dobro,« me je nagovoril. »Res je, kaj pa pri vas v Nemčiji?« Menil je, da razmeroma dobro in da imajo dobre državne voditelje. Te misli so zvenele kakor pozdrav, potem pa je takoj začel pripovedovati, da so imeli v zadnjem času v vladi tudi liberalce, ki jih je sam vedno volil, saj so bistveno prispevali h gospodarskemu uspehu. Danes pravih liberalcev nimajo več, je še dodal. Zato sedaj volijo – on sam in vsi njegovi sorodniki – gospo Merklovo in njene sodelavce.

Bil sem presenečen nad njegovo osebno odkritostjo in zavzetostjo za dobro njegove države. A hkrati tudi zaskrbljen nad seboj in nad našimi razmerami. Ali sem in smo v stanju, da bi tako odkrito in zavzeto govorili vsak o svoji stranki in skupni državi, ki naj bi jo vodili sposobni ljudje? Skoraj vsak pogovor, tudi če srečam člana svoje stranke, se praviloma začne z grajanjem voditeljev. To je...