Foto: Tatjana Splichal

Prava modrost je, če prepuščamo izid Bogu; ko pa uspemo in ob tem pokažemo svoje presenečenje, svet spet misli, da ga varamo in da tajimo nekaj, kar smo sami napravili.

In končno: blagost, prijaznost, potrpežljivost in ljubezen že same mehčajo srca vseh, ki so priče tega. Trpljenje, ki ga kdo vedro prenaša, tudi vzbuja simpatijo ljudi; in so med njimi, ki se spreobrnejo in »slave Očeta, ki je v nebesih.« Zlobnim pa ni težko sumničiti, češ: tisti, ki z blago preprostostjo zmagujejo, to krotkost le hlinijo, da bi tem uspešneje zmagovali.

S. D., 299—305