Telo, ki (ne) odpusti
Objava:
09. 05. 2015 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
06.05.2015 / 13:00
Telo, ki (ne) odpusti
Vsak od nas pozna krivice, bolečine, rane, ki zarežejo in bolijo. Velikokrat najprej v duši. Tam je stvari včasih težko opredeliti in opisati, zato to včasih raje potlačimo in odrežemo.
Vsak od nas pozna krivice, bolečine, rane, ki zarežejo in bolijo. Velikokrat najprej v duši. Tam je stvari včasih težko opredeliti in opisati, zato to včasih raje potlačimo in odrežemo.
Nekateri tako ravnajo vsakič, ko kaj zaboli. Telo pa ostaja barometer, ki zvesto pokaže in pove, »koliko je ura«. Človek je celota duha, duše in telesa. Najlaže je stvari preslišati na področju duhovnosti, precej teže na področju čustev, najteže pri telesu. Telo je tisto, ki pove vse. Če je potrebno, zakriči tudi z boleznijo. Ko telo »joka«, sporoča, da je nekaj že davno pred tem ostalo neslišano.
Bog je vsakemu telesu podaril govorico, ki je vedno iskrena in jasna, kar pomeni, da jo je prav zato večkrat težko slišati. Ker telo govori o vsem, kar je prejelo in česar ne bi smelo prejeti. Govori o izdajstvu, o prevari, pripoveduje zgodbo o nikoli prelitih solzah, pripoveduje o neizraženih strahovih, o neizraženi ljubezni, o zlorabah … Tudi če tega nočemo. Telo govori. Kaj z nj...
