Povezovanje sedanjosti s preteklostjo je samo po sebi umevno. Tako nas poučujejo razne vede, predvsem zgodovina. Kadar kakšen človek ali narod kot celota pretrga z vsem, kar je bilo prej, si s tem spodreže svoje korenine, svojo podstat, na kateri je mogoče graditi in urejeno živeti naprej. Sprejemati vse, kar je bilo dobro, in opuščati ali izboljševati tisto, kar ni bilo dobro, to je gotovo pomembno. Prejšnje razmere je treba še in še raziskovati in se iz njih učiti, kar je stara modrost, ki je veljavna za vse čase.

Spričo neuglednih razmer, s katerimi moramo živeti, se upravičeno sprašujemo: Kaj vse smo opustili in kaj napačnega storili, da je do tega prišlo? Na javnem zborovanju ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne v prostorih državnega sveta (28. maja) smo o vsem tem slišali marsikaj zanimivega. Ob tem je razveseljivo zlasti dvoje: Najprej je dobrodošla možnost, da smo o pomembnih stvareh na takem mestu lahko govorili in poslušali. Potem pa, ker je toliko govornik...