Znana je veličina pisatelja Thomasa Manna (6. junij 1875–12. avgust 1955), enega najbolj vplivnih književnikov in mislecev prve polovice 20. stoletja, potrjuje jo Nobelova nagrada za književnost leta 1929. Teže pa je opisati humanizem, za katerega se je ogreval veliki Nemec. Ta je bil predvsem v poznem pisateljevem življenjskem obdobju »versko navdihnjen«, je povedal Heinrich Detering, strokovnjak za književnost iz Göttingena in predsednik Nemške akademije za jezike in književnost, 2. avgusta v slavnostnem predavanju ob koncu letošnjih Salzburških visokošolskih tednov. Brez obotavljanja ga lahko označujemo kot »krščanski humanizem«.

A pot do te vrste humanizma, ki ga je pisatelj Mann razvil zlasti v času političnega zatočišča v ZDA (od l. 1939 do 1952) v »Prvi unitaristični cerkvi Los Angelesa«, je bila dolga. »Humanizem je bil za Thomasa Manna pravzaprav gr...