Foto: Tatjana Splichal

Kristina je bila četrta od osmih otrok pri Prelčevih v Podgradu pri Vremah, kjer so živeli v lepem družinskem ozračju. Še danes se v molitvi zahvaljuje za svoje starše. Njena mama je v mladosti želela postati misijonarka, pa ji ni bilo dano. Misijon je potem živela doma in v tem duhu vzgajala otroke. V spominu ji ostaja očetova kratka molitev, ki jo je zmolil vsako jutro: »Moj Bog, tebi v čast naj bo vse, kar bom danes mislil, govoril, delal in trpel.« Ko pa so delali na njivi je rekel: »Jaz sem naredil svoje, ljubi Bog, ti pa daj rast.« Kristina je rasla v zaupanju Bogu in še zdaj moli tako. Starši so otrokom z zgledom privzgojili, naj nikoli ne pozabijo pomagati drugim.

Pet bratov se je odločilo za šolo in dva sta bila potem posvečena v duhovnika, dva meseca pred novo mašo starejšega brata Milana pa je oče umrl. Starejša sestr...