Krščanska teologija je v različnih zgodovinskih obdobjih na različne načine pristopala k razlaganju božjega razodevanja človeštvu. V tem okviru so se razlikovala tudi izhodišča in poudarki pri govoru o celovitosti božjega delovanja, o razumevanju njegove prisotnosti v stari in novi zavezi.

Praktični pristop k obravnavanju odrešenja

Pri tem sta največji pečat pustila dva pristopa. Če se je sholastična teologija pri tolmačenju božjih stvarnosti opirala na abstraktne in statične filozofske pojme, lahko v novejšem času sledimo prožnejši usmeritvi tovrstnih razprav. Od 19. stoletja naprej začne v ospredje prihajati sistem zgodovine odrešenja, ki gradi na stvarnejših kategorijah božjega vstopanja v svet. V ospredju je človekova zgodovinska izkušnja. Sveto pismo, knjigo božjega razodevanja človeku, se razume kot zgodovinsko pričevanje o božjih delih, kjer isti Bog stare in nove zaveze posega v človeško zgodovino. Zgodovinsko-odrešenjski pristop je bil deleže...