Prvi predsednik (naprej PP) Boža Repeta (Modrijan, 2015) je nenavadno čtivo. Njegov pristop spominja na preroško napoved Džuli Švige/Jaše Zalobca (Rdeča zloba, 1987): »Prihodnost je bel in nepopisan list, s svojo čistostjo se nam kar sama ponuja in nas vabi, naj vanjo vpišemo vse svoje želje, vse svoje načrte, hrepenenja. Nihče, niti najbolj zakrknjen sovražnik, nam ne more očitati, da smo v prihodnosti zagrešili kakšno napako, zafurali ekonomijo, zapirali in obsojali nedolžne ljudi. Naš sistem, ekstrapoliran v prihodnost, je brez madeža in razpoke.« Repe pogumno pribije: »Knjiga utira pot prevladujočemu pogledu na Milana Kučana.« Res, ali je to okupacija prihodnosti?

Teflonski PP

Janez Drnovšek je zavidal »teflonskemu« Kučanu njegovo brezmadežno podobo v tisku. Za »teflonski« zgodovinski sijaj je Kučan zadolžil Repeta, dolgoletnega loščilca revolucionarnih izročil. Stane Granda je Repetovo početje označil kot »oberknechtovsko« oz. po Cank...