Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je aprila 2009 sprejel Evropski parlament, tudi z glasovi slovenskih poslancev, je med drugim prinesla pobudo o 23. avgustu (tega dne leta 1939 sta sklenili zavezništvo nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza) kot dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. S to resolucijo se je slovenska država po volji levosredinske parlamentarne večine sicer le seznanila in je ni popolnoma posvojila, spominski dan pa je predvsem po zaslugi Študijskega centra za narodno spravo tudi pri nas vendarle dobil »domovinsko pravico«. S sklepom druge Janševe vlade leta 2012 je 23. avgust dobil tudi večjo formalno težo, a kljub temu ostaja njegovo praznovanje na obrobju zanimanja nosilcev oblasti, zato pa z nič manjšo težo pri tistem delu slovenske javnosti, ki se zaveda pomena celovitega spominjanja na žrtve vseh...