Nesrečniki iz Hude jame bodo našli zadnje bivališče v Mari­boru. Daleč od srca in joka svojcev, ki pri tem nimajo besede. Sprijazniti se morajo z dejstvom, da nekdanji odgovorni minister dr. Ivan Svetlik iz kvote komunistov ni storil, kar bi moral. Ni dokončal spominskega parka na Teharjah, oviral je izkop žrtev. Sedaj kot rektor izganja slovenski jezik z univerze! Naključje?

Slovenski škofje so zaradi neustreznega kraja pokopa reagirali. Ne zaradi ideološkega sorodstva, ampak zaradi dejstva, da pokojniki, kot naši predniki po I. svetovni vojni, kot poraženci niso politično nikogaršnji. Zato so tudi njim postavljali spominska znamenja na cerkveni lastnini. Pobiti so imeli takrat in imajo danes svojce. Po desetletjih oblastnega prikrivanja po­bojev in grobišč, sistematičnega poniževanja, blatenja, psihičnega mučenja so na koncu moči, predvsem pa ne predstavljajo politične sile. Tega se nekdanji oblastniki – njihovi fizični in politični dediči­ so danes vladajoči – zavedajo....