Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ukradeno kolo

Za vas piše:
Marija Mezeg
Objava: 24. 09. 2016 / 22:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 28.09.2016 / 12:26

Ukradeno kolo

Pred nekaj meseci sem po plavalnem treningu skoraj doživela srčno kap.
    Pred nekaj meseci sem po plavalnem treningu skoraj doživela srčno kap. Na mestu, kjer je pred tem stalo moje gorsko kolo, je samevala praznina. Po prvem šoku in spoznanju, da so me okradli, je v meni zavrelo od jeze. V sebi sem bentila na ves svet okoli sebe: na direktorja športnega centra, ki ni poskrbel za varnost; na človeka, ki si je prilastil kolo; na ključavnico, ki kljub svoji debelini ni opravila svojega dela, itd. Vsa napeta sem se vrnila v avlo, kjer sem svoj nemir stresla nad receptorko, ki je nemočno priznala, da mi pravzaprav ne more pomagati. Ko sem se malce pomirila ter se sprijaznila s tem, da kolesa ni več, sem se odpravila proti domu ter razmišljala o svojem odzivu.

    Kaj sem pravzaprav dosegla s tem, ko sem se jezila? Je moj odziv kaj pripomogel k rešitvi problema? Ni. Pa vseeno, sama vendar nisem bila nič kriva. Tisto jutro sem se namreč odločila, da se na trening odpeljem s kolesom, ga postavila na vidno mesto pred vhodom ter ga seveda skrbno priklenila...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh