Ob robu pogovora za marčno številko Slovenskega časa smo se z zgodovinarko dr. Tamaro Griesser Pečar dotaknili tudi slovenskega pravosodja. Prodorno zgodovinarko so namreč že od nekdaj zanimali pravni vidiki zgodovinopisnih vprašanj, zato je tudi pri svojih raziskavah pogosto segala na področje sodstva – torej na področje, ki je bilo zlorabljeno kot eno najbolj učinkovitih orožij totalitarne oblasti, v demokratičnih razmerah pa bi moralo biti eno najučinkovitejših »zdravil« za celjenje totalitarnih ran.

Ali je slovensko sodstvo opravilo to vlogo, nas je zanimalo. Njen odgovor je bil jasen: »Absolutno ne, razen ustavnega sodišča! Me boste vprašali, zakaj … Ker so na sodiščih ostali isti ljudje, ki so sodili tudi nekoč. Zakon o sodniški službi je kršiteljem člove­kovih pravic v prejšnjem režimu sicer prepovedoval trajni sodniški mandat v demokratični Sloveniji, a tudi ta drobni poskus lustracije se v bistvu ni izvajal. Mislim, da je bilo določilo uporabljeno samo v en...