Bilo je lani okrog božiča. V mnogih krajih po Sloveniji so imeli lepe božične sejme. Mnoga mesta so lepo okrasili in osvetlili, tako da so bili mnogi ljudje zelo navdušeni. Česa takega zlepa ne vidimo. Okrasitev je vsako leto lepša, mesta tekmujejo med seboj in ljudje uživajo. Če bi lahko normalno hodila, bi me gotovo mikalo videti okrašeno Ljubljano. To je moje mesto, v njem sem preživela skoraj vse svoje življenje in sem ga spremljala v različnih obdobjih. Tudi takrat, ko še ni bilo tako lepo urejeno kot zdaj. Zame pa je bilo vedno lepo.

Spominjam se gospe, ki se je oglasila v lanskem predbožičnem času in pripovedovala, kako lepo je okrašeno njeno mestece. Potem pa je zaključila. »To pa morate nujno videti. Veliko boste zamudili, če ne greste tja.« Nič ji nisem odgovorila. Videla me je na vozičku in verjetno si je predstavljala, da bom šla pogledat tja z vozičkom. Seveda zvečer, ko so prižgane luči. Čez dva dni me je poklicala in se pozanimala, če sem že videla božično ok...