Foto: arhiv projekta POTA Madagaskar

Že več kot dva meseca smo doma in še vedno ne moremo verjeti, da je res. Da smo 43 dni preživeli na Madagaskarju, kjer ljudje živijo povsem drugače kot mi. Čas merijo v dnevih in ne v urah, kaj šele v minutah, 50 ali še več kilometrov dolgo pot opravijo peš in nemalokrat tovor nesejo s seboj na glavi. Otroci ne poznajo telefonov in računalnikov, ampak se igrajo s tistim, kar jim pride pod roke. Neizmerno veliko jim pomeni stisk wazzajeve roke (wazza po malgaško pomeni belec).

Naše glavno poslanstvo so bili oratoriji. Poleg Pedra Opeke smo obiskali še štiri slovenske misijonarje: Toneta Kerina, Janeza Krmelja; Janija Meseca in Jožeta Adamiča. Pri vsakem smo imeli vsaj en oratorij, na katerem je bilo med 300 in 400 otrok, skupaj torej več kot 2100 otrok na šestih oratorijih. Udeležbo na njih so si otroci prislužili s...