Spomladi sem bila na predstavitvi zelo zanimive pesniške zbirke, ob kateri človek res lahko veliko razmišlja o svojem življenju. Nad vsem, kar sem slišala, sem bila zelo navdušena. Avtor pa je ob tem izrekel zelo zanimivo misel: »Pišem, da bi ljudje knjigo brali, ne prebrali.« Koliko knjig preberemo in jih odložimo in potem morda nikoli več ne vzamemo v roke. Tu pa avtor že na začetku pove, da piše zato, da bi ljudje brali, o tem razmišljali in knjigo vedno znova spet vzeli v roke.

Vsaka knjiga seveda ni vredna, da bi jo vedno znova jemali v roke. Če pomislimo, koliko knjig smo v življenju že prebrali in za mnoge se niti ne spomnimo več naslova in tudi ne avtorja. Nič hudega, saj v njih ni bilo nič posebnega. Nekatere knjige pa nas spremljajo vse življenje in nam v vsaki življenjski dobi spregovorijo na svoj način.

Iz te zbirke knjig seveda lahko izpustimo Sveto pismo, knjigo knjig, po kateri nas Bog nagovarja vse življenje in vedno znova odkrijemo kaj novega. Je...