Še preden je spoznala moža, je Andreja sanjala o fantu, ki mu je bilo ime Roman. Sanje so se večkrat ponovile. Na god sv. Jožefa pred tridesetimi leti so postale resničnost. Fantu, ki jo je povprašal, če bi bila njegova punca, je bilo ime Roman. Postal je njen mož.
Nedeljsko popoldne pri Kavšakovih v Lokovici mi ostaja v prijetnem spominu, še posebej odprtost, sproščenost, sprejetost in medsebojna povezanost. Andreja in Roman sta že trideset let par, podarjenih jima je bilo sedem otrok (Urban, Urša, Ajda, Ambrož, Zala, Ožbej in Elizabeta). Med najmlajšo in najstarejšim je kar 18 let razlike. Veselijo se življenja in lepo se je bilo veseliti z njimi.

Na kaj pomislita, ko slišita besedo ljubezen?
Andreja: Na moža, najino skupno pot.
Roman: Po tolikih letih na čas, ko sva se z Andrejo spoznavala in da je med naju stopil Bog.

Kako sta se spoznala?
Roman: V Bohinju je bila politična akademija m...