Skupina katoliških izobražencev v Mariboru se je s pričujočim prispevkom odzvala na konkretne primere iz javnega življenja, ki razgaljajo zaskrbljujoče stanje slovenske demokracije in v katerem pogosto prevladuje ravnanje, ki ne išče resnice, temveč si prizadeva za druge, postranske cilje – ravnanje, ki ga opredelijo kot intelektualno nehigiensko.

Intelektualna nehigiena je vsako umsko delovanje, ko um ne išče resnice, ampak je usmerjen v doseganje drugih ciljev. Intelektualna higiena pa je vedno bolj jasna zavest posameznikov in naroda, da človekov um razvijajo in uporabljajo v skladu z njegovo naravo, da išče in najde resnico. O intelektualni higieni lahko govorimo takrat, ko razum vodi človekove temeljne sposobnosti: svobodo, čustveni svet, krepi svobodno odločanje, kjer je v ospredju odločanje za resnico in človek uporabi svobodo za dobro, ki mu ga odkriva luč razuma.

Kristjani delovanja svojega uma ne presojamo le kot iskanja resnice v moči razvidnosti svoje...