Sem upokojenka in živim v Oregonu, kjer je samomor z zdravniško pomočjo zakonit. O tem zakonu smo odločali na referendumu in sama sem glasovala za. Leta 2000 so mi diagnosticira­li raka in mi dali še šest mesecev življenja. Vedela sem, da je bil zakon sprejet, nisem pa vedela natančno, kako lahko uveljavim pravico. Želela sem vprašati zdravnika, a mi ni dal točnega odgovora. Nisem si želela trpeti. Želela sem si, kar nam zakon omogoča in da mi zdravnik pomaga. Namesto tega me je opogumil, naj ne obupam, in na koncu sem se odločila za boj z boleznijo. Imela sem oboje, kemoterapijo in obsevanje. Od tega je enajst let in danes sem zelo srečna, da sem živa! Če bi moj zdravnik verjel v samomor z zdravniško pomočjo, bi bila mrtva. Zelo sem mu hvaležna, prav tako tudi vsem zdravnikom, ki so mi pomagali, da sem izbrala 'življenje z dostojanstvom'. Samomor z zdravniško pomočjo...