Po sprehodu sredi nenavadno toplih zimskih počitnic sem se usedla na s soncem obsijano teraso bližnje kavarne. Okrog mene je bilo polno družin z majhnimi otroki, pri sosednji mizi pa sta živahno razpravljala dva mlada prijatelja. Eden od njiju, ki je sedel bližje, se je vsake toliko časa obrnil k mojemu dojenčku v vozičku in mu prijazno prigovarjal, ga potrepljal po ročici, se mu nasmehnil. Ker je bil naspan in sit, je sin zadovoljen sedel v vozičku in opazoval okolico, se odzival na prijazne poglede in besede ter bil, kot bi rekli, povsem priden. Spila sem kavico, nato pa odprla knjigo in jo začela po malem prebirati. Občutek zadovoljstva v meni je rasel. Izzvenevala je napetost, ki je bila v meni še od jutra in od preteklih dni, polnih živžava, hrupa, nenehnih zahtev in potreb ter siceršnjega normalnega utripa življenja velike družine sredi počitnic.

Preden sem postala mama, sem si materinstvo predstavljala drugače. Menila sem, da bom uživala, ko bom nenehno obkrožena z o...