Sredi 19. stoletja, ko so se začele jasno oblikovati zahteve po svobodi govora, tiska ter svobodnega združevanja, vsakemu narodu pa naj bi bilo zagotovljeno tudi »čisto ohranjenje njegove narodnosti in njegovega jezika«, je vzklilo politično in kulturno življenje Slovencev. Vse te prostosti so ne nazadnje pereče še danes, a za narodno samozavest in njeno utrditev je (bila) gotovo zelo pomembna zgodovina. Trdno zgodovinsko zaledje je utemeljevalo posebnost in samostojnost nekega naroda. In prav turški vpadi so bili v kolektiv­nem spominu zlasti preprostih ljudi tista vsebina, ki se je ohranjala skozi bogato ustno izročilo – predvsem v pesmih in zgodbah – kot vezivo medsebojne pripadnosti in samozavedanja.
Turki v literaturi

V izbiri snovi, ki naj sooblikuje narodno telo, je Fran Levstik v svojem literarnem programu Popotovanje od Litije do Čateža (1...