Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav (Lk 1,29).

V odlomku oznanjenja je za Marijino vznemirjenje uporabljen glagol »diatarássō«, sestavljen iz predloga diá, kar pomeni »skozi, temeljito, v vse smeri« ter glagola tarássō, kar pomeni »motiti, tresti, vznemiriti, buriti«. Evangelist Luka torej poroča o tem, da se je Marija močno vznemirila. Samo na tem mestu je namreč pred glagolom vznemiriti uporabljen predlog dia. Druga mesta evangelijev uporabljajo le glagol tarássō:vznemirjenje Zaharija (Lk 1,12), Heroda (Mt 2,3), učencev, ki Jezusa vidijo hoditi po vodi (Mt 14,26; Mr 6,50), Jezusa ob Lazarjevem grobu (Jn 11,33) ter v templju, ko se bliža njegova ura (Jn 12,27), pri zadnji večerji ob naznanilu izdajalca (Jn13,21) ter pri učencih pred Vstalim (Lk 24,38; Jn 14,27). Čeprav se Marija najmočneje vznemiri, je njeno vznemirjenje tako drugačno od drugih. Kajti ne zapre je pred milostjo, ampak jo odpre; v njenem srcu se ne oglasi dvom, temveč...