Slovenija dobiva svojo 14. vlado. Preveč za njena leta. Predvsem zato, ker menjave vlad niso posledica prizadevanj za boljše življenje državljanov, ampak prerivanja politikov. To je v veliki meri videz. Dejansko število vlad odraža boj med onimi, ki bi radi državo utirili v zahodnoevropski svet, kar smo si zastavili za ključni cilj osamosvojitve, in onimi, ki bi radi državo zlorabljali za svoje osebne potrebe. Pri teh prevladujejo nosilci in čedalje bolj ideološki dediči nekdanjega komunističnega režima. Prepričani so namreč, da jih je osamosvojitev okradla oblasti in privilegijev ter uživanja »dosežkov« socializma. K temu jih tudi podžiga občutek, da na oblast prihajajo oni, s katerimi so pred 75 leti po koncu vojne krvavo obračunali, katerih ostanki trupel trohnijo na več kot 600 moriščih ali so morali pobegniti v tujino.

Nedavna Šarčeva koalicija jim je vlivala prepričanje, da je z nosilno idejo slovenske osamosvojitve – demokracijo – v Sloveniji konec. V lanskem letu so...