Pred časom je bil v modi hip hop. Če se ne motim, je to neke vrste ples; no ali pa prekucevanje, saj kaj bi se gnali zaradi besede! Tako in tako je pomembna še glasbena spremljava.

Zdaj plešemo na virusne takte, metaforično kakor da iz hipe v hipo. To poganja strah v kosti, kdaj in kje nas bo pobralo. Nenadoma.

Ne se hecat, me je posvaril znanec, gre zares. To vem brez njega, a naj ima dober občutek, da mi je dal vedeti, koliko bije svetovna ura. Dečva, je rekel, ta reč gre čez ves svet!

Hudo je to, da vsi vemo veliko premalo; marsikdaj pa namenoma nočemo vedeti nič. V zgodnjih letih odkrivanja sveta me je bilo strah neviht, najbolj pa strele. Kar še traja, vendar se ne skrivam več pod blazino, saj vem, da to ne pomaga. Vseeno močno hlepim po mehkobi, ki bi me zavarovala pred vsem neprijetnim, kaj šele nevarnim. A ni povštrca, v katerega bi...